
Začnemo z aktualnima izbruhoma hantavirusa in ebole, ki ju te dni pozorno spremlja ves svet. Pogovarjamo pa se tudi o epidemijah, njihovi zgodovini, zgodovini odnosa do epidemij, cepljenju in mejnikih. Kaj nas uči zgodovina, kako velik dosežek je cepljenje in kaj bi se lahko zgodilo, če bi precepljenost v Sloveniji še padla ...
Pogovor lahko gledate tu:
Če želite pogovor le poslušati, lahko to storite tu:
Iz pogovora: Otroški pogrebi dan za dnem
Dr. Katarina Keber: "Jaz lahko govorim iz svojih doživljanj ob branju mrliških knjig. V mrliških knjigah se to najbolj jasno vidi. Ko so vpisani vsi umrli, vidiš to res veliko število otrok in tudi vzroke smrti. In vzroki smrti so to, kar je mene pretreslo, ko sem za konec 19. stoletja gledala mrliške knjige. Koliko jih je še vedno umrlo zaradi črnih koz, škrlatinke ... to so bile cele epidemije škrlatinke, v istem kraju je lahko število umrlih otrok tako naraslo, da so bili otroški pogrebi dan za dnem."

Epidemije, cepljenje, znanost, zgodovina. O mejnikih v programu cepljenja v Sloveniji, zgodovinskih epidemijah in odzivu ljudi, o aktualnih izbruhih ebole in hantavirusa ter o prihodnosti ... Gostje tokratnega N1 podkasta so:
- dr. Alenka Kraigher, epidemiologinja, ki je 23 let vodila Center za nalezljive bolezni, zdaj pa je v pokoju
- dr. Katarina Keber, zgodovinarka, ki preučuje socialno zgodovino medicine in historične epidemije
- dr. Zarja Muršič, biologinja, kognitivna znanstvenica in evolucijska antropologinja.
Dr. Kraigher je nedavno napisala knjigo Zgodovina cepljenja - Mejniki v programu cepljenja v Sloveniji. Kaj lahko razberemo iz dokumentov v njej? Kaj pripovedujejo številke? Kakšni so okviri cepljenja v Sloveniji in kako so nastajali? Urednica knjige ter avtorica poglavja o variolizaciji v 18. stoletju in "stavljenju koz" v slovenskem prostoru je dr. Keber.
Iz pogovora: Ne pozabimo na prihodnje generacije, predajmo jim udobje, ki ga imamo
Dr. Alenka Kraigher: "Arhiv, ki sem ga uspela pregledati, me je napeljal na to, da nas zgodovina uči, da nam daje pot v prihodnost in da se lahko učimo iz napak. Ena velika popotnica je to, upam, za prihodnje generacije. Upam, da ne bodo pozabile, kako veliki napori so bili vloženi, da so se lahko nekatere bolezni umaknile, nekatere še ne povsem - pri teh moramo biti še vedno budni. In upam, da bomo za prihodnje generacije pustili svet, ki bi bil varen pred nalezljivimi boleznimi, da ne bi zanemarili tega udobja, ki ga imamo, in se zaradi tega ne bi cepili in ne bi skrbeli za preprečevanje širjenja bolezni. In tudi da ne bi slučajno ukinjali kakšnih služb in strokovnih institucij."

Kaj je v pogovoru:
- hantavirus in ebola: značilnosti, razlike, opozorila
- kako se ta dva virusa, ki trenutno povzročata izbruha, s katerima se že ukvarja ves svet, razlikujeta med seboj, kako se razlikujeta bolezni in kako drugačni sta ti situaciji z epidemijo covida-19
- kaj pomeni javnozdravstvena grožnja mednarodnega pomena, ki jo je razglasila Svetovna zdravstvena organizacija
- kaj je z morebitnimi cepivi za preprečevanje okužb s tema boleznima
- kako povezan je svet in kaj to pomeni za epidemije
- kaj se dogaja v ZDA in kako Trumpova politika vpliva na druge dele sveta, tudi glede ebole
- kako bodo na epidemije vplivale podnebne spremembe
- kaj pa nas o epidemijah in cepljenju uči socialna zgodovina
- kako so izgledala otroštva otrok, ko še ni bilo cepiv, tudi na Slovenskem
- kaj je bila variolizacija v 18. stoletju
- kako smo izkoreninili črne koze
- zakaj so najprej svoje otroke cepili plemiči in vladarji
- kaj ima s cepljenjem Marija Terezija
- kakšni so bili mejniki pri cepljenju v Sloveniji
- kaj pripovedujejo številke in kaj dokumenti
- kam zgodovina uvršča cepljenje
- kako pomembno je pri tem javno zdravstvo
- izkoreninjena bolezen in vse druge bolezni
- zakaj je cepljenje pomembno
- kljub temu da imamo na voljo vse več informacij, kroži tudi ogromno dezinformacij
- kako imajo pediatri na sistematskih pregledih premalo časa, da bi staršem pojasnili vse, kar jih zanima o cepljenju, redkih neželenih učinkih, učinkovanju cepiva ... in kako pomembno je, da si lahko vzamejo čas, da staršem to pojasnijo
- kaj v resnici pomeni obvezno cepljenje otrok, koga se cepi in koga ne ter kaj odgovarjajo tistim, ki se zavzemajo za "svobodno izbiro"
- kaj jih skrbi
- kako nagovarjati tiste, ki dvomijo o znanosti; kako komunicirati znanost
- kaj reči o trenutni precepljenosti
- upor proti vodnjakom v Ljubljani v 19. stoletju
- pogled na korona obdobje
- cepljenje proti HPV
- prihodnost epidemij in prihodnost cepljenja
- zakaj so optimistične
Iz pogovora: Izbruhi bodo vse pogostejši
Dr. Zarja Muršič: "Smo v času podnebne krize in podnebnih sprememb. V znanstveni literaturi obstajajo članki, ki napovedujejo, da bodo izbruhi bolezni pogostejši - ravno zaradi spreminjanja podnebja in narave. Ne le hantavirusi, tudi drugi. Epidemije bodo bolj pogoste in moramo biti na to pripravljeni. Tudi s tem "nevidnim" delom - organizacijskim, finančnim in regulatornim."

V posnetku zgoraj vam je na voljo celoten pogovor, dolg je 70 minut, posneli pa smo ga v petek dopoldne.
Ne spreglejte tudi nekaj mesecev starega pogovora s svetovno znano slovensko virologinjo dr. Tatjano Avšič Županc. Veste, kako je odkrila hantavirus, ki ga je poimenovala dobrava?
Kje se lahko naročite?
Na N1 podkast s Suzano Lovec se sicer lahko naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, CASTBOX in DEEZER in tudi na našem YouTubovem kanalu, najdete pa jih tudi na Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast. Nekatere od zadnjih vam ponujamo tudi tu spodaj.